Informacije o trgu dela: Slovenija

Državna raven - Slovenija

^{* Leta, navedena v tem poročilu, se razlikujejo, saj podatki temeljijo na najnovejših informacijah, ki so na voljo za vsak kazalnik od decembra 2024.}

Trg dela

Na dan 1. januarja 2024 je v Sloveniji živelo približno 2,1 milijona ljudi. Bruto domači proizvod na prebivalca je leta 2022 znašal 27 000 EUR, kar je za 23,7 % manj od povprečja 35 400 EUR na prebivalca v EU-27. Med letoma 2018 in 2022 se je BDP na prebivalca povečal za 22 %.

^{Note: nama_10r_2gdp, Statistics | Eurostat (europa.eu)}

Leta 2023 je bilo na trgu dela v Sloveniji dejavnih več kot milijon ljudi. Stopnja zaposlenosti je znašala 72,5 %, kar je 2,1 odstotne točke več od povprečja EU-27 in 1,4 odstotne točke več kot leta 2018. Leta 2023 je bila stopnja zaposlenosti žensk 69,4-odstotna, moških 75,4-odstotna, mladih pa 32,6-odstotna, pri čemer je bila stopnja zaposlenosti moških in ženskah višja od povprečja EU, stopnja zaposlenosti mladih pa nižja od povprečja EU.

^{Note: lfst_r_lfe2emprt, data refer to working age population (15-64), youth age group (15-24)  Statistics | Eurostat (europa.eu)}

V letu 2023 je bila stopnja brezposelnosti skoraj enaka ravni, zabeleženi v letu 2022. V letu 2023 se stopnja brezposelnosti še ni vrnila na raven pred pandemijo, ko je leta 2018 znašala 5,2 %, leta 2019 pa 4,5 %. Stopnja brezposelnosti je dosledno pod povprečjem EU-27. Leta 2023 je bila v Sloveniji za 2,5 odstotne točke nižja kot v EU-27.

Leta 2023 je bilo 86,3 % aktivne delovne sile iz Slovenije, 2 % iz drugih držav članic EU in 11,7 % iz tretjih držav. V EU-27 leta 2023 največji delež delavcev prihaja iz zadevne države (v povprečju 85 %), medtem ko je v povprečju delež iz tujih držav manjši (4,3 % iz drugih držav članic EU in 10,5 % iz tretjih držav).

Leta 2022 je večina zaposlenih delala v proizvodnji (29,3 %), sledila sta trgovina na debelo in drobno, popravila motornih vozil in motornih koles (16,2 %), gradbeništvo (10,8 %) ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (9,2 %). Po številu podjetij jih je največ dejavnih v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (21,4 %), trgovini na debelo in drobno, popravilu motornih vozil (13,9 %) ter gradbeništvu (12,2 %).

V Sloveniji je bil največji delež zaposlenih (36 %) v mikro podjetjih z do devet zaposlenimi. Ta podjetja so predstavljala večino vseh podjetij v državi (95,2 %), saj jih je bilo 185 522. 26,3 % zaposlenih oseb je delalo v velikih podjetjih z več kot 250 zaposlenimi, 18,9 % zaposlenih oseb je delalo v srednjih podjetjih s 50 do 249 zaposlenimi, 10,1 % zaposlenih oseb je delalo v malih podjetjih z 20 do 49 zaposlenimi in 8,7 % zaposlenih oseb je delalo v malih podjetjih z 10 do 19 zaposlenimi.

Prosta delovna mesta

Leta 2024 so bile v Sloveniji poklicne skupine z največjim številom deficitarnih poklicev naslednje: delavci v gradbeništvu in sorodnih panogah (razen električarjev), delavci v kovinski, strojni in sorodni industriji ter zdravstveni delavci. Po drugi strani pa so bile poklicne skupine z največjim številom presežnih poklicev naslednje: strokovnjaki za pravne, socialne in kulturne zadeve, strokovni sodelavci za poslovanje in administracijo ter referenti za storitve za stranke.

Več informacij o pomanjkanju in presežkih delovne sile v Evropi: Pomanjkanje in presežki delovne sile v Evropi 2023 | Evropski organ za delo (europa.eu)

Stopnja prostih delovnih mest

Stopnja prostih delovnih mest (opredeljena kot število prostih delovnih mest, izraženo kot odstotek skupne vsote zasedenih in prostih delovnih mest) je leta 2023 v industriji, gradbeništvu in storitvenem sektorju znašala 2,7 %, kar je skoraj v skladu s povprečjem EU-27. Ta stopnja se je v primerjavi z letom 2022 povečala za 0,3 odstotne točke in je še vedno višja od stanja pred letom 2020, ko je znašala le 2,3 %.

^{Note: jvs_a_rate_r2, Statistics | Eurostat}

Sektorji z najvišjo stopnjo prostih delovnih mest so bili zdravstvo in socialno varstvo, izobraževanje, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost ter upravne in podporne storitve.

^{Note: jvs_a_rate_r2, Statistics | Eurostat}

Najpogosteje uporabljeni zaposlitveni portali

Plače

Minimalna plača

S 1. januarjem 2024 je zakonsko določena minimalna plača v Sloveniji znašala 1 253,9 EUR.

Povprečni mesečni bruto in neto dohodki

Leta 2023 je bruto povprečna plača posameznika znašala 2 222 EUR, medtem ko je povprečje v EU-27 znašalo 3 417 EUR. Enakovredna neto plača je v Sloveniji znašala 1 462 EUR, v EU-27 pa 2 351 EUR. V primerjavi z letom 2018 se je bruto povprečna plača v Sloveniji povečala za 36,2 %, v EU-27 pa za 19,8 %. V istem obdobju so se neto plače v Sloveniji povečale za 36 %, v EU-27 pa za 22,1 %.

^{Note: earn_nt_net, Single person earning 100% average, annual rates transformed into 12 monthly payments. Statistics | Eurostat (europa.eu)}

Trendi

Pojdite neposredno na Udeležba žensk na trgu dela | Priseljevanje | | Brezposelnost

Udeležba žensk na trgu dela

V Sloveniji je stopnja zaposlenosti žensk višja od povprečja v EU, saj država z različnimi ukrepi zagotavlja enake pogoje na trgu dela za moške in ženske. Vse več delodajalcev se zaveda pomena usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, zato se povečuje število tistih, ki so pridobili certifikat Družini prijazno podjetje. Država ima tudi dobro organizirano javno mrežo vrtcev. V Sloveniji se je upokojitvena starost za ženske v zadnjih letih zvišala. Kljub temu je stopnja zaposlenosti žensk še vedno nižja od stopnje zaposlenosti moških. Kot je razvidno iz ankete, ki jo je opravil Statistični urad Republike Slovenije, je v drugem četrtletju 2024 znašala 51,8 % v primerjavi z moškimi, kjer je znašala 61,2 %. Stopnja brezposelnosti med spoloma se je v letu 2024 uravnovesila zaradi ugodnih trendov na področju zaposlovanja. Večina brezposelnih žensk išče zaposlitev v administraciji, trgovini, čiščenju, v predelovalnih dejavnostih, gostinstvu, osebnih storitvah, izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu.

Priseljevanje (iz EU, iz tretjih držav)

Zaradi strukturnih neskladij na trgu dela in neugodnih demografskih trendov se v zadnjih letih srečujemo z vse večjim pomanjkanjem usposobljenih delavcev, kar upočasnjuje gospodarski razvoj. Delodajalci poskušajo ta izziv rešiti tudi z zaposlovanjem tujcev. Pri tem ima pomembno vlogo Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije, saj organizira različne zaposlitvene dogodke, na katerih se lahko delodajalci predstavijo neposredno iskalcem zaposlitve. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo avgusta 2024 15,8 % vseh zaposlenih rezidentov tujcev. Med tujimi delavci jih je bilo 13 % iz držav EU in 87 % iz tretjih držav. Večina tujcev je zaposlenih v gradbeništvu, proizvodnji ter prometu in skladiščenju. Večina zaposlenih tujih delavcev prihaja iz nekdanjih jugoslovanskih republik.

Delo na daljavo

Leta 2023 je v Sloveniji včasih od doma delalo 12 % zaposlenih oseb, v EU27 pa 13,3 %. Poleg tega je v Sloveniji običajno od doma delalo 6,4 % delovno aktivnih oseb, v EU27 pa 8,9 %.

^{Note: lfsa_ehomp, Product - Datasets - Eurostat}

Brezposelnost (npr. dolgotrajna, pri mladih, ženskah, strukturna ali nizkokvalificirana)

Brezposelnost je padla na najnižjo raven po neodvisnosti Slovenije, hkrati pa se spreminja tudi njena struktura. Večje število oseb, ki potrebujejo celovito poklicno svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, je še vedno brezposelnih zaradi različnih ovir, kot so starost, invalidnost, pomanjkanje delovnih izkušenj, nizka izobrazba in pomanjkanje spretnosti in veščin. Število brezposelnih moških, iskalcev prve zaposlitve, brezposelnih mladih, starih od 15 do 29 let, in brezposelnih z nižjo izobrazbo se v zadnjem letu zmanjšuje počasneje kot skupno število brezposelnih, medtem ko se delež brezposelnih s poklicno izobrazbo zmanjšuje najhitreje od vseh segmentov izobrazbene strukture. Delež dolgotrajno brezposelnih se je zmanjšal pod 50 %, med dolgotrajno brezposelnimi pa prevladujejo tisti, ki so brezposelni že več kot dve leti. Dolgotrajno brezposelni so večinoma invalidi, starejši, osebe z nižjo izobrazbo, moški in iskalci prve zaposlitve.

Vzhodna Slovenija

Vzhodna Slovenija je leta 2023 s 1 107 885 prebivalci predstavljala približno 52,3 % prebivalstva Slovenije.

Bruto domači proizvod na prebivalca, prilagojen cenovnim ravnem (BDP), je v vzhodni Sloveniji znašal 61,9 % povprečja EU-27, kar je precej pod nacionalnim povprečjem 76,3 %.

Leta 2023 je bilo na trgu dela v vzhodni Sloveniji aktivnih več kot 529 200 oseb. 32,6 % jih je imelo terciarno, 57,6 % srednješolsko in 9,8 % osnovnošolsko izobrazbo. Stopnja zaposlenosti v vzhodni Sloveniji je leta 2023 znašala 55 %, kar je 1,4 odstotne točke manj od nacionalnega povprečja in podobno podatkom za leto 2022.

Stopnja zaposlenosti žensk je leta 2023 znašala 50,1 %, moških 59,8 %, mladih pa 31,6 %, kar je pod nacionalnim povprečjem.

^{Note: lfst_r_lfe2emprt, Statistics | Eurostat (europa.eu), data refer to age group 15 years or over}

Stopnja brezposelnosti v vzhodni Sloveniji je leta 2023 znašala 3,8 %, kar je skladno z nacionalnim povprečjem istega leta in podatki za prejšnje leto.

^{Note: lfst_r_lfu3rt, Statistics | Eurostat, data refer to age group 15 years or over}